državnih prevajalcev so bila v prvi vrsti usmerjena v strokovno znanje in jezikovne sposobnosti, sposobnosti kulturnega posredovanja pa niso vključevala (Wolf 2012: 164–165). Treba je dodati, da v obravnavanem obdobju še ni bilo mogoče pridobiti specifične prevajalske izobrazbe.3 Kar zadeva kulturo prevajanja v okviru meril za usposobljenost urednikov, pa predvidevamo, da se je s prevodi Državnega zakonika začelo krepiti zavedanje o ustreznih prevajalskih kompetencah.
5 Zaključek
V prispevku smo v okviru slovenskih prevodov Državnega zakonika analizirali različne razsežnosti kulture prevajanja z vidika različnih akterjev. Pri tem smo ugotovili, da so se pričakovanja in interesi različnih akterjev v mnogih primerih ujemali. Za oblikovanje kulture prevajanja, ki jo po Prunču (2017: 33) nosijo vsi akterji prevajalske dejavnosti, so bili odgovorni tako slovenski prevajalci Državnega zakonika kot tudi drugi zainteresirani akterji, bodisi hote bodisi nehote. Prevajalci Državnega zakonika so skupaj s časopisi, revijami in drugimi zainteresiranimi akterji ustvarili kulturo prevajanja, ki je predstavljala osnovo za krepitev zavesti o izjemno težkem delu prevajalcev pri prevajanju Državnega zakonika. Izmenjava je ustvarila platformo za jezikovna, terminološka in druga vprašanja v povezavi s prevajanjem, kar je spodbudilo nujno potrebno standardizacijo in diferenciacijo jezika. Različna pričakovanja je bilo mogoče zaslediti pri merilih za usposobljenost urednikov, kjer je šlo za vprašanje, ali je za urednika bolj primeren pravnik ali jezikoslovec. Iz korespondenc slovenskih urednikov je razvidno, da so bili zavezani strogim načelom poklicne etike. Prunč (ibid.: 34) pojmuje upoštevanje teh načel kot zvestobo samemu sebi, v pričujočem prispevku pa so razvidna iz dejstva, da so bili prevajalci zmeraj pripravljeni svoje prevodne odločitve javno deliti in preverjati. Iz njihovih pisem lahko razbiramo zlasti veliko pripravljenost za sodelovanje, da bi bil prevod brezhiben. O visokih načelih poklicne etike priča tudi dejstvo, da so bili prevajalci kljub ogromnemu obsegu dela pripravljeni pomagati drugim pri prevajalskih težavah.
Raziskava je na podlagi korespondenc urednikov Državnega zakonika ter prispevkov v dveh časopisih in dveh strokovnih revijah pokazala štiri razsežnosti kulture prevajanja na naslednjih področjih: diskurz o jezikovnih oblikah, sodelovanje in mreže prevajalcev, ozaveščanje javnosti o prevajalskem delu ter merila za usposobljenost urednikov. Tako se je koncept kulture prevajanja pri raziskovanju slovenske prevajalske dejavnosti v okviru Državnega zakonika izkazal kot zelo ploden.
Übersetzung
Vid Baklan
Veronika Blaž
Julia Henkel
Kevin Korbar
Jerneja Lojen
Natalija Milovanović
unter der Leitung von
Rosemarie Linde
Ana Lotrič
Bibliografie
ALEX/ÖNB (1871) „Postava od 25. julija 1871, da je nekatere pravne posle treba beléžniški napravljati“, in: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1871&page=236&size=45, 205 [19.11.2019].
ALEX/ÖNB (1872) „Postava od 23. julija 1871, s katero se novi red za mere in uteži ustanavlja“, in: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1872&page=57&size=45, 29–34 [19.11.2019].
ALEX/ÖNB (1873) „Postava od 23. maja 1873, s katero se vvaja kazenskopravni red“, in: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1873&page=417&size=45, 397–501 [19.11.2019].
ALEX/ÖNB (1895a) „Zakon z dne 1. avgusta 1895. l., ki se tiče vpeljave zakona o izvrševanju sodne oblasti in o pristojnosti rednih sodnij v državljanskih (civilnih) pravnih rečéh (pravilnika sodnijske pristojnosti)“, in: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1895&page=365&size=45, 329–332 [19.11.2019].
ALEX/ÖNB (1895b) „Zakon z dne 1. avgusta 1895. l. o izvrševanju sodne oblasti in o pristojnostih redih sodnij v državljanskih (civilnih) pravnih stvaréh (pravilnik sodnijske pristojnosti, pravilnik o podsodnosti, jurizdikcijski pravilnik)“, in: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1895&size=45&page=369, 333–353 [19.11.2019].
Bernik, Francé (1971) Pisma Frana Levca. Druga knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
C. (1870) „Slovenske prestave postav in vladnih ukazov“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAEFRSVF, 5–12 [19.11.2019].
Cegnar, France (1852a) „Slovanski popotnik“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4N8LU0UU/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1852%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=22, 271 [19.11.2019].
Cegnar, Franc (1852b) „Slovanski popotnik“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODQYQJ51/?query=%27srel%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40date%3d1852%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=27, 346–347 [19.11.2019].
Cigale, Matej (1849) NUK, Ms 1455, II. Korrespondenz, Brief 2 vom 29. Dezember 1849.
Cigale, Matej (1871) „Nekoliko členov iz novega reda za mero in vago v načrtu predloženega državnemu zboru“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HOVCGSQ, 189–191 [19.11.2019].
Cigale, Matej (1886) NUK, Ms 1657, II. Korrespondenz, Brief vom 18. Februar 1886.
Commission für slavische juridisch-politische Terminologie (1853) Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Sprachen Oesterreichs. Deutsch-kroatische, serbische und slovenische Separatausgabe. Wien: Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei.
Dolenc, Matija (1849) „Austriansko cesarstvo. Slovenska dežela“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1I612ENJ/?query=%27srel%3dSlovenija+(1848-1850)%40AND%40date%3d1849%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3, 254 [19.11.2019].
Geršak, Ivan (1871) „Slovensko bileževanje“, in: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJCIM5E,
