Diiletšwa. Owen Jones

Чтение книги онлайн.

Читать онлайн книгу Diiletšwa - Owen Jones страница 2

Diiletšwa - Owen Jones

Скачать книгу

Gabotse, ga go le o tee yo a tsebago gore o na le mengwaga ye mekae ka nnete, le yena ga a tsebe, efela e kaba mengwaga ye masomesenyane go ba go feta.

      Mna Lee o ile a fihla ka pele ga jarata ya gagwe ka menagano yeo. O be a nyaka go boledišana le mosadi wa gagwe ka taba yeo, ka gore o be a bonala go ba lefase la ka ntle go ba hlogo ya lapa la gagwe, ka ge go le bjalo go lapa le lengwe le le lengwe, seo e be e le ponagalo fela, ka gore bonneteng, sephetho sefe goba sefe se tšewa ke lapa ka botlalo, goba ke batho ba bagolo.

      Se e tla ba letšatši la ditiragalo, ba gaLee ga senke ba be le ‘mathata’ pele le bana ba bona ba babedi, bao le bona e se sa lego bana, bao ba swanetšego go ntšha sa mafahleng a bona gape. Histori e swanetše go direga gomme Mna Lee o be a lemoga seo.

      “Mud!” a mmitša, leina la gagwe la mmamoratwa la mosadi wa gagwe la ge leitšibolo la bona le sa hlwa le kgona go re ‘Mma’. “Mud, o gona fao?”

      “Ee, Ke ka ntle ka mo morago.”

      Lee o ile a mo emela lebakanyana gore a boye botshwelamare, efela go be go fiša le moya o sa tsene gabotse ka ntlong, ka fao o ile a boela morago ka pele ga jarata gomme a dula tafoleng ye kgolo ya lapa ka marulelo a bjang mo lapa ka moka le bego le jela le go dula ge ba sa dire selo.

      Leina la Mdi. Lee la nnete ke Wan, le ge monna wa gagwe a mmitša Mud ka lerato, ka ge leitšibolo la bona le be le mmitša gomme leina leo la gomarela Mna Lee efela e sego go bana. O tšwa motsaneng wa, Baan Noi, bjalo ka Lee, efela lapa la gabo le be le sa tsebe felo, mola lapa la boMna Lee le e tšwa Tšhaena melokong ye mebedi ya go feta, le ge e le gore toropo ya gae e be e se kgole.

      O be a tloga a le mosadi wa selegae ka nnete. Ka dinako tša gagwe, e be e le mosetsana yo mobotse kudu, efela basetsana ba be ba sa fiwe menyetla ka dinako tšeo gape ba be ba sa hlohleletšwe go ba le ditlhologelo, gape dilo ga se di fetoge lka kudu le gabjale go morwedi wa gagwe le ka morago ga mengwaga ye masomepedi. Mdi Lee o be a kgotsofetše go ka inyakela monna ka morago ga go tlogela sekolo, ka fao ge Heng Lee a kgopela go mo nyala gomme a bontšha batswadi ba gagwe tšhelete yeo a bego le yona ya magadi ka pankeng, o ile a nagana gore o mo loketše go no swana le mošemane ofe goba ofe wa selegae yo a ka mo hwetšago. Ga senke a be le kgahlego ya go ya kgole le bagwera ba gagwe le metswalle go ya motsesetoropong o mogolo go katološa tsebo ya gagwe.

      Mafelelong o ile a rata Heng Lee ka tsela ya gagwe, le ge lerato le fedile kgale lebakeng la lerato le lekopana gomme a le bjalo ka modirišanimmogo wa kgwebo gabjale go feta go ba mosadi ka femeng ya lapa, yo a phegeletšego phedišanommogo le ya bana ba gagwe ba babedi.

      Wan ga senke a nyake molekani le ge e le gore o ile a ferewa pele le ka morago ga lenyalo. Ka nako yeo, o be a befelwa kudu, efela gabjale o sa gopola mabakanyana ao ka kganyogo ye kgolo. Lee e be e le wa mathomo fela, gomme gabjale e tla ba wa mafelelo ka nnete, ga a itshole ka seo.

      Toro ya gagwe e tee fela ke bona le go hlokomela ditlogolo tšeo bana ba gagwe ba tla di nyakago nakong ka botlalo, le ge e le gore yena o be a sa ba nyake, kudu morwedi wa gagwe, go kitimela go nyalwa go swana le yena. O be a tseba gore bana ba gagwe ba tla ba le bana ka ge mae e le mae, ge ba be ba kgona, ka ge e be e le tsela e nnoši ya go ikhweletša tšhireletšo ya mašeleng ya bona le botšofading bja bona le go ba le sebaka sa go hlabolla maemo a lapa.

      Mdi. Lee o be a rata lapa, maemo le tlhompho, efela o be a se sa nyaka dithoto le gatee tšeo a nago le tšona. O ithutile go phela ntle le tšona lebaka le letelele gomme ga go sa le bohlokwa go yena.

      Gabjale o šetše a na le sellathekeng gape le thelebišene, efela disikinale di be di fokola le ge go le bjalo, gomme go be go se seo a ka se dirago ka seo efela go no emela mmušo go tla go mphafatša difetiši tša selegae, seo e lego gore se tla hlaga ka letšatsi le lengwe, ge go se bjalo ka nako efe goba efe ye tlang. O be a sa nyake koloi ka gobane o be a sa nyake go ya felo gape ntle le fao ditsela di be sa loka le gatee.

      Le ge go le bjalo, ebe e se seo fela, batho ba mengwageng ya gagwe le maemo ba be ba nagana gore koloi ba ke se e fihlelele gomme kganyogo ga e sa le gona mo mengwageng ye masomesome ya go feta. Ka mantšu a mangwe, o be a kgotsofatšwa ke paesekela le sethuthuthu sa kgale tšeo di bopago palo ya dinamelwa tša lapa.

      Mdi Lee o be a sa šale morago gauta goba diaparo tše dibotse gape, ka ge dinnete tša go godiša bana ka mogolo wa rapolasa di ntšheditše seo ka ntle mengwaga ye mentši ya go feta gape. Ntle le tšeo ka moka, Mdi Lee e be e le mosadi wa lethabo yo a ratago lapa la gagwe gomme a ikemišeditše go ba ka mo a lego le mo a lego, go fihlela ge Budha a mmotša gore a ye gae ka letšatši le lengwe.

      Mna Lee o be a lebeletše mosadi wa gagwe ge a etla go yena, o be a goletša se sengwe ka tlase ga sari ya gagwe efela ka mo ntle –se snegwe se be se sa loka, o ile a akanya, efela a ka se tsoge a botšišitše. O ile a dula morumong wa tafola gomme a hwidihwitša maoto a gagwe gore a dule bjalo ka mothohlapi letlapeng la seDanish.

      “GO LOKILE, naa motšofadi yola o reng?”

      “Joo, o reng, Mud, ga se yo mobe ka tsela yeo! GO LOKILE, wena le yena ga senke la kwana, efela ke ka tsela yeo go lego ka gona ka dinako tše dingwe, ga go bjalo? Ga a ke a go bolela gampe, goreng, metsotso ye masometharo ya go feta a be a botšiša ka maphelo a gago… bana.”

      “Ka dinako tše dingwe o no ba lešilo, Heng. O bolela gabotse ka nna ge batho ba le gona go kwa, efela ge re le noši, o ntshwara bjalo ka ditlakala gomme ka mehla o dira bjalo. O ntlhoile, efela o ikgakantšha kudu gore wena o bone seo, ka gobane o a tseba gore o tla tšea lehlakore la ka e sego la gagwe. Lena banna le nagana gore le hlalefile kudu efela ga le kgone go bona seo se diregago ka tlase ga nko tša lena.

      “O ile a ntatofatša ka dilo tše dintši tša go fapana mengwageng ya go feta gape gantšintši… go swana le go se hlwkiše ntlo gabotse, go se hlapiše bana gomme ka letšatši le lengwe a re dijo di nkga o kare ke dirišitše matšhedi a pudi go di tswaka!

      “Joo, ga o tsebe le seripagare sa seo, efela ga o nkgolwe, ga go bjalo, mosadi wa gago? Ee, o ka no myemyela, efela seo se be se sa nkgahle mo mengwageng ya go feta ye masometharo, e re ke go botše. Efela, o rileng?”

      “Ga se a re selo, ka nnete, seo e be e le go no itekola, e be e le mošomo wa tlwaelo wa go swana. Wa tseba, go rotela mose, go tshwela leswika ka mare gomme wa mo dumelela go go fafatša ka seotagi go tšwa menong a le a molomong wa go tšofala. Seo se ntira gore ke kgaroge ge ke gopola ka sona. O rile o tla mpotša gosasa gore a mpotše ka ditetelo.

      “Bana ba kae? Naa ga ba swanela go ba gona go ba karolo ya poledišano ye ya lapa?”

      “Ga ke gopole bjalo, le gatee. Ntle le fao, ga se ra hlwa re tseba selo gabjale, akere? Goba o na le dikgopolo tše dingwe?”

      “Aowa, le gatee. Ke be ke nagana gore nka ba le molaetša wa mosetsana wola wa moTšhaena… seo se ka thuša, ge nka mo kgopela gore a tle mo go nna. O ithutile bokgoni bja gagwe kua leboa la Thailand gomme ka dinako tše dingwe o go swara gampe, ga a dire bjalo… ba realo. Wa tseba, kudu ka tsela yeo diteng tša ka di lego ka gona. Mogongwe, di ka holega ge a ka mphorohletša ka boleta… o nagana bjang, moratiwa wa ka?”

      “Ee, ke a tseba o bolela ka eng ge o re go forohletšwa ka boleta. Ge go le ka tsela yeo, nkane o sa kgopele malome wa gago go dira seo? Nkane o kgetha mosadi yo monnyane?”

      “O tseba lebaka, ga ke nyake matsogo a monna mo go nna, ke ile ka hlaloša seo pejana, efela go lokile, ge seo se go befediša, nka se romele molaetša.”

      “Lebelela, ga ke re o ka se ye! Ka Modimo, nka se go emiše ge eba o nyaka go ya! Le ge go le bjalo, ka ge o bolela, ba re o swara batho gampe, gape a ka go

Скачать книгу