style="font-size:15px;"> – Ne vem, če bo šlo, Valja, – je resno odgovorila Ilona. – Držim se pravila, da se s strankami ne dobivam izven delovnega časa. Ali mogoče nisi več samo stranka?
Ilona je čutila, da bo brez truda vodila Valerija in si ga z lahkoto pokorila. Kako pa naj potem pelje odnos? Še sama ni vedela, kaj si želi od tega privlačnega moškega. Kratko in strastno romanco? Dolgotrajno vezo? Ali samo eno noro, strastno noč?
“To se bo rešilo s časom, – je hitro pomislila doktorica, – sedaj ga moram najprej ogreti!”
Igrivo se je nasmehnila, se dotaknila Valerijeve roke in polglasno rekla:
– Če sem iskrena, sem vesela, da nama je življenje podarilo to srečanje… Zelo si mi všeč, Valja… Vendar sem jaz ženska! In pri ženskah je vse veliko bolj zapleteno… tukaj …S konicami prstov je pokazala na svoje čelo in potem še na predel prsi, kjer je srce. Valerij jo je že hotel nekaj vprašati, pa mu je na njegove ustnice položila prst in priliznjeno dejala:
– Če se bom odločila za srečanje, ti napišem na Whatsapp. Čakaj na moje sporočilo… Samo res čakaj!
Zadnji stavek je bil citat iz znane ruske ljubezenske pesmi. Ilona jo je uporabila, ker je vedela, da te besede vedno učinkujejo na zaupljive in občutljive ljudi. Valerij je odšel z navdušenim in nekoliko neumnim nasmeškom. Bil je zaljubljen kot kakšen najstnik. Še ko je pred poroko osvajal svojo ženo Juljo, ni čutil takšnega toplega vznemirjenja.
Psihologinja je bila zadovoljna s svojimi strokovnimi prijemi, ki so jo pripeljali do zastavljenega cilja. Rada je manipulirala z ljudmi in na njih izvajala dovršene eksperimente. Naiven, dovzeten Valerij ni vedel, da je bilo na njem uporabljeno nevrolingvistično programiranje. O, Ilona pa je to obvladala! Nekaj spretno uporabljenih fraz, trije ali štirje gibi ter pomenljiv pogled in že ima pacienta v oblasti.
V Iloninih rokah so še tako premožni in samozavestni gospodje ter nadute dame postali poslušni kot otroci. Po svoji volji se je odločala, ali naj se ločijo ali ostanejo skupaj, naj se pomirijo s starim sovražnikom ali svoje življenje zapišejo maščevanju. Določala je meje njihove svobode in osebnega prostora, tako kot to počne strog učitelj.
Že po prvih besedah je Ilona intuitivno razumela, kaj v resnici želi pacient, in ga v to smer tudi spodbujala. Človek je odšel domov, prepričan, da mu je pametna psihologinja pomagala pri pravi odločitvi. Večkrat je izvajala brezsrčne poskuse in tistim, ki ji niso bili posebej pri srcu, dajala napačne nasvete. Uživala je v opazovanju pacientov, ki so po njenih ukazih delali napako za napako in si uničevali življenje. Če pa se je kdo pritožil in jo obtožil napačne psihoterapije, je Ilona žalostno zmignila z glavo in rekla: “Prijatelj moj, sami ste krivi. Delovali ste izredno počasi, jaz pa sem vam naročila, da morate biti odločni.”
Seveda so tudi Ilono vznemirjali neprijetni občutki, kot da bi nekdo v njej spraševal: “Mar nisi zadovoljna s seboj? Tako si pametna in privlačna, pa se zabavaš z ljudmi kot krut otrok, ki trga krilca metuljem? Te ni sram?”
Ilona se je zamislila in se spraševala: “Zakaj ni bilo sram mojega univerzitetnega profesorja psihologije? Zvlekel me je k sebi domov, kjer naj bi se pogovarjala o pripravi seminarja, napil me je s konjakom in me izrabil kot vlačugo. Osemnajst let sem imela… Verjela sem, da odrasli počnejo stvari, kakor je treba. Zakaj ni bilo sram mojega strica? Dal mi je denar, da bi lahko začela s poslom… baje iz same dobrosrčnosti… potem pa me je vrgel na kavč v dnevni sobi. Vedel je, da sem poročena, da sem v petem mesecu… Onadva sta si lahko privoščila takšno umazano početje, jaz si ga pa ne smem?”
Notranji glas je molčal. Ilona je vedela, da bi lahko odgovoril. Včasih je odgovore slišala v sanjah, po katerih se je z muko zbujala. “Nima smisla, da se vrtim okrog tega in v sebi gojim občutke krivde. Ne splača se biti podoben pacientom, tem ubogim ljudem, ki so sužnji lastnih grehov. Vse njihove skrivne slabosti poznam in z njimi bom upravljala kot s šahovskimi figurami. Nikoli pa ne bo nihče upravljal z menoj!”
Ilona je za vsakega pacienta vodila podroben elektronski dosje. V računalniških mapah je imela shranjeno vse, kar je lahko izvedela: biografske podrobnosti, zdravniške diagnoze, podatke o rojstvih in splavih. Posebno pozornost je posvečala najkočljivejšim informacijam, kot so tajne ljubezenske spletke, sramotne bolezni in pregrešne strasti. Da ji ne bi ušla niti sleherna malenkost, je uporabljala tudi video posnetke kamer, za katere obiskovalci niso vedeli. Zanje, v resnici, ni vedel nihče, razen Ilone in njenega brata, ki je bil programer in je v centru namestil opremo. Tako si je nabrala ogromen arhiv osebnih podatkov o mestni smetani: znanih funkcionarjih, poslovnežih, umetnikih…
Ilono so pogosto zabavale sočne situacije. Nekega dne je k njej prišla ženska, ki je bila vsa iz sebe, ker jo je varal mož. Ilona ji je naročila, naj k njej pošlje soproga, ki jo je nato res obiskal, ne da bi vedel o ženinem predhodnem obisku, in ji zaupal vse podrobnosti svojih avantur. In potem ni imela dela z določanjem vzrokov za družinske težave, pa naj bo to v skladu z metodo RPT ali z vedeževanjem iz tarok kart. Pacienti so resnično verjeli in bili hvaležni tej ‘pronicljivi’ psihologinji.
Za Ilono niso zaostajali niti njeni podrejeni. Po posebno podlih pristopih je bila znana starejša magistra ezoterične prakse Olga Miller. V osebnem življenju je poveličevala istospolne zveze in srdito sovražila moške. V zlobno zadovoljstvo ji je bilo, ko so ji moški zaupali svoje skrivnosti, ona pa jih je posredovala njihovim ženam in trdila, da je omenjene informacije pridobila s pomočjo skrivne magije.
Ne glede na vse je Ilona verjela, da opravlja svoje življenjsko poslanstvo, torej pomaga ljudem. Vsi ljudje so po svoji naravi neumni, razvratni in leni, zato potrebujejo modrega človeka, ki bo razumel njihove strasti in jih usmeril na pravo pot. Mar ona, Ilona, ni dovolj pametna za kaj takega?
O Valeriju je razmišljala dolgo časa.
– Kaj naj naredim s teboj, dragi? – je šepetala in znova pregledovala mapo simpatičnega pacienta. – Naj te ločim? Naj ženska ostane sama z otrokom… takoj se bo spametovala! Ali naj ti pomagam obdržati družino?
Na koncu je Ilona izbrala metodo očiščenja in ponovne vzpostavitve kozmične energije. Pri bogatih strankah je vedno izbrala ta pristop, ki je obsegal veliko število terapij, zato je bila celotna obravnava draga.
Besede ‘nisi več samo stranka’ so predstavljale poseben trnek, na katerega je Ilona trdno prijela Valerija, ki bo sedaj poslušno obiskoval neštete seminarje in treninge v njenem centru, poslušal različne guruje, mage in mesije, ki v njeno ustanovo prihajajo z vseh koncev države. Navdušen in hkrati osmešen bo prinesel ogromen dobiček.
– Malo se bomo poigrali z njim! – se je nasmehnila in se že veselila zadovoljstva, ki ji ga bo prinesla romanca s privlačnim in bogatim kavalirjem. – Glavno je, da sedaj zdržim tri dni pavze. Naj trpi, potem bo učinek močnejši. In globlji!
Zasmejala se je svoji dvoumni šali.
Kot se je izkazalo, je pravilno predvidela potek dogodkov. Vse tri dni čakanja na skrito sporočilo se je Valerij boril s čustvom zaljubljenega pričakovanja. Ko je nastopil večer drugega dne, je lahko razmišljal le še o srečanju z Ilono. Neprestano je svojo ženo primerjal s privlačno psihologinjo. Mlada Julja se mu je zdela še bolj omejena in dolgočasna kot prej. Vsi lepotni aduti mlade žene – svež obrazek, vitka postava, čvrste prsi – so za moža izgubili svojo vrednost. Se je vse to lahko primerjalo z Ilonino pametjo in privlačnostjo?
– Le kdaj bo kaj napisala… Vse bom naredil,
