je rekla Da, zlila noter še malo, “prebogato, moral se bo privaditi.”
Ko je Din prispela, je rekla, “Sveže mleko, še zmeraj toplo od Flower, naše najboljše koze.”
Da ga je vzela, zmešala 50-50 s preostalo krvjo in zlila po Hengovem grlu kakor prej z enakim izidom, le z manj odpora.
“Poglej to!” je vzkliknila, “že postaja močnejši! Heng se poskuša boriti proti nam, upira se. Mogoče še ni popolnima izgubljen!
“Prav! Wan, nadaljuj z mlekom, vendar shrani polovico preostalega. Vrnem se čez nekaj minut.”
Šla je dol in poklicala Dena.
“Je tista koza že pripravljena?”
“Da, tetka, tukaj je.”
“Dobro, pridi z menoj.”
Da je naredila majhen rez na vratu koze s pisarniškim nožem, ostrim kot britev, in iztočila nekaj sto mililitrov.
“Vidiš, kako sem to storila, fant? Poskusi si zapomniti, ker mislim, da boš ti to moral početi vsak dan od zdaj naprej.”
Šla sta gor, kjer sta na svoje presenečenje zagledala Henga, kako se pogovarja s svojo ženo in hčerko podobno kot bolniški pacient po splošni anesteziji – zmedeno, šibko in oklevajoče, vendar povezano.
Da je zmešala kozjo kri pol-pol s preostalim mlekom, vendar mu je najprej dala priboljšek.
“Oh, tetka, to je ogabno! Oh, dragi…”
“Poskusi tole potem,” je rekla in mu vročila kozarec roze tekočine.
“Da… to je kar lepo… Kaj je to? Že zdaj čutim, kako mi pomaga.”
Heng je nestrpno popil.
“To je, hja, mlečni napitek z zelišči… Dobro, kajne?”
“Da, tetka, zelo dobro… zelo osvežujoče. Ga je še kaj?”
Wan je pogledala staro zdravilko, ki je prikimala. Wan je nalila še en kozarec in pomagala soprogu popiti.
“Oh, vesela sem, Heng,” je rekla Da, “Menim, da smo s tem mlečnim napitkom našli rešitev za tvoje tegobe, čeprav sem prepričana, da lahko to še malce dodelamo. Morda bi lahko našli druge sestavine, s katerimi bi vsake toliko spremenili okus, tako da ne postane dolgočasno, veš.”
“Da, tetka, vedel sem, da se boš potrudila zame.”
“Karkoli za mojo družino, v zadovoljstvo mi je, da sem lahko pomagala,” je odgovorila in mu namenila pristen, čeprav redek, topel nasmeh.
Zmešala je preostanek krvi in mela z nekaj zelišči v približno pol litra mlečnega napitka in nato dejala:
“Heng, mislim, da bi zdaj moraj počivati. Poglej, tukaj je več mlečnega napitka za pozneje in tvoji družini bom pokazala, kako ga pripravi spodaj, prav? Ti si odpočij. Pokliči me, če me boš potreboval. Adijo za zdaj in okrevaj kmalu.”
Ko so se vsi udobno posedli za veliko vrtno mizo in je Wan prinesla osvežilno pijačo iz svežega sadja in hladne vode, je Da prevzela nadzor nad družinskim sestankom.
“Kot sem že povedala, nisem še nikoli videla tako ekstremen primer kot je ta, vendar kaže, da so me moje izkušnje in duhovni vodniki pripeljali do tega, da predpišem pravilno rešitev.”
“Vendar smo, doslej, uporabili zgolj tisto, čemur pravimo ‘prva pomoč’. Priznajmo si, Hengu smo dali kri živali, ki se ne prehranjujejo enako kot ljudje, tako da še zmeraj potrebuje določene vitalne sestavine.
“To, kar moramo storiti je, da mu zagotovimo redno in neprekinjeno preskrbo s krvjo živali, ki se prehranjujejo enako kot ljudje. Boljši kot je približek, bolje za Henga.
“Torej, vsi vemo, da se vsi ne prehranjujejo čisto skladno s vsakodnevnimi potrebami njihovega telesa, tako da lahko predvidevamo, da tudi Hengu to ne bo potrebno, vendar če mu damo zgolj kokošjo kri, mu bo veliko manjkalo in zgolj ‘kokošji’ del njega bo uspeval in preživel.
“Enako bo, če bo pil zgolj kozjo kri, saj trava dolgoročno ne zadostuje ljudem.”
“Kaj torej predlagaš, tetka Da?” je vprašal Den, “Da mu moramo najti opičjo kri?”
“No, to je sicer smer, o kateri govorim, tako je, Den, vendar opice se ne prehranjujejo enako kot mi, kajne?”
Pustila je, da absorbirajo to, kar je rekla. Din je prvi pogruntal.
“Tetka, misliš, da bo oče potreboval redno oskrbo s človeško krvjo?”
“Tako je, Din, to bi bil najlažji način in morebiti edini dolgoročno gledano. Če ne boste mogli najti redne oskrbe s človeško krvjo, mu boste morali priskrbeti ogromne količine krvi mnogih različnih vrst živali, da bi to nadomestili. Prašiči se, denimo, dokaj podobno prehranjujejo kot mi, vendar ne jedo veliko sadja in ne jedo svinjine.
“Predvidevam, da bi lahko zadržali nekaj ‘donatorskih prašičev’ samo za Henga in jih krmili tako, da bodo lahko proizvedle pravo kri, in to dopolnili s krvjo drugih živali, vendar bi to terjalo veliko truda. Lahko bi naredili koktejl iz kokošje, kozje, prašičje, pasje in mačje krvi in ga shranjevali v hladilniku, vendar ne vem za noben primer, da je to kdaj že kdo storil… rezultati bi bili v najboljšem primeru nepredvidljivi.
“Rešitev je dejansko tako preprosta kot so nosovi na vaših obrazih in to je človeška kri.
“Pregledali smo vzorce vajinega očeta vsaj sedem ur prej in izid je jasen.
“Vajin oče sploh nima krvi!
“Nobene!
“Niti kapljice!
“Vama bom pokazala.” Da je segla v svojo torbo in vzela ven mah, zavit v bananin list. “To je vzorec urina vajinega očeta. Poglejta.” Zažgala ga je. “Ogenj se je razpuhtel, delno zaradi vlage, vendar poglejte, plameni so brezbarvni, torej v krvi ni nobenih vitaminov, soli, ničesar. Po žila mu teče zgolj voda, čeravno je rdečkasta.
“Lahko bi mu izpustili nekaj krvi malce kasneje in jo pregledali, če želita. Če bi imel pravo kri, bi se mah do zdaj izsušil in bi se pri sežigu obarval.
“Enako je s kamnom, poglejta! Heng je nanj pljunil, vendar ni nobenih sledi soli, ničesar, torej spet samo voda. Vajin oče v sebi nima nobene krvi.
“Niti kapljice!”
“Je to slabo, tetka zdravilka?” je vprašal Den.
“Slabo? Slabo? Fant, človek ne more živeti brez krvi!
“Zelo te imam rada, Den, vendar si včasih lahko tako neumen! Predvidevam, da razmišljaš samo o spolnosti, kot vse fantje tvojih let!
“In ‘tetka’ sem samo zunaj svetišča.
“Tvoj oče je postal vampir… je v zadnjem času grizel koga izmed vas?”
